Ayn Rand: Izvir

Pot do cilja je bila dolga, s postanki, a cilj je dosežen. Skoraj mesec dni je trajalo, da sem prebral roman, saj delo s 703 stranmi in drobnim tiskom bralcu predstavlja kar pošten izziv, predvsem zato, ker je vsako dogajanje, vsak akter v romanu utemljen s filozofijo objektivizma – filozofijo, ki je za Ayn Rand pomenila temelj bivanja.

Glavni junak romana je Howard Roark, arhitekt, ki uteleša Randinega idelanega človeka. Za Howarda so pomembne naslednje človekove vrline: racionalnost, poštenje, pravica, neodvisnost, integriteta, produktivnost in ponos. Je individualist, egoist, samozadostnež, ki ne potrebuje drugih ljudi, da bi se počutil izpopolnjenega, srečnega. Prezira množice ljudi, ki se predajajo altruizmu, žrtvujejo svoj lastni razum le zato, da bi v očeh drugih izpadli dobri, pošteni, požrtvovalni. Prav tako prezira ljudi, ki se podrejajo kolektivizmu, pa naj ta temelji na podlagi spola, spolne identitete, etničnosti, nacije, religije ali politične ideologije.  Roark se opira le na svoj razum, ta mu pomeni največ, in vztraja pri svojih načelih, ne glede na to, kaj si o tem misli ostala javnost. Njegova drugačnost, individualnost je tako moteča za ostale, ki te Roarkove moči nimajo, da jo skušajo uničiti, degradirati ali jo ignorirati. Poleg te, za Rand neuke množice, so tu še posamezniki, ki jih pisateljica primerja s samim Mefistom, saj prepoznajo temelje Roarkovega bivanja in razmišljanje preostale množice, ter vedo, da lahko manipulirajo z neukimi ljudmi, pijavkami, le če znebijo tujkov, kot je Roark. Ayn Rand te Mefiste primerja s Hitlerjem in Stalinom.

Prav zato, ker hoče pisateljica nazorno prikazati temelje svoje filozofije, so protagonisti v romanu enodimenzionalni, le lutke, v katere Ayn polaga svoje ideje objektivizma. Akterji so prikazani črno-belo: ali so za Roarka ali ne, ali so individualisti ali ne. Tu ni prostora za variacije, spremembe v posamezniku. Nekoliko več kompleksnega osebnostnega razpona pokaže edina glavna protagonistka romana Dominique Francon, ki se najprej samotrpinči, ker noče, da bi Svet umazal njeno edinstvenost, potem pa se prelevi v žensko, ki si upa biti unikatna, ne glede na umazan Svet okrog sebe.  Poleg papirnatih karakterjev je moteče tudi konstantno poudarjanje filozofije objektivizma, ki ni vedno lepo vdelano v fabulo romana, ampak skorajda nasilno nalepljeno v dogajanje. Pisateljica proti koncu romana zaide že skorajda v patetičnost s poveličevanjem besed in dejanj glavnega akterja.

Ayn Rand je roman izdala leta 1943 in to po tem, ko je 12 založnikov že zavrnilo njen roman. Kritiki še danes pretirano ne cenijo njen roman, je pa zato veliko popularnost našel med bralci. Do danes je bilo po svetu prodano skorajda 7 milijonov kopij romanov. Verjetno čar dela vidijo v osebnosti Howarda Roarka, in želijo, da bi imeli tudi sami delček njegove unikatnosti. Teorija objektivizma je pri ljudeh naletela  na dober odziv, saj danes v ZDA deluje kar nekaj inštitutov filozofije objektivizma.

Roman bolj priporočam bralcem, ki že imajo nekaj bralske kilometrine.

Roman je izšel pri Cankarjevi založbi, 2009.

  • Share/Bookmark