Markus Suzak: Kradljivka knjig

Če sem pri romanu Proti vetru govoril o emocionalnosti, ki ne deluje doživeto in stvarno, pa je roman Markusa Suzaka njeno nasprotje. Tudi Kradljivka knjig  je emocionalen roman, vendar pa so liki in zgodba tako močni, prepričljivi, da bralec izgubi distanco pred napisanim in doživlja z liki vso veselje in tragiko ter še dolgo po prebranem delu razmišlja o njih.

Narator zgodbe je Smrt, ki pa ni predstavljena kot grozna prikazen s koso, ampak kot empatična in nežna pobiralka duš, ki ima v času, v katerem se dogaja roman, veliko dela. Zgodba je namreč postavljena na začetek II. svetovne vojne, v Nemčijo, Smrt pa nam pripoveduje zgodbo o Liesel Meminger, ki s svojim mlajšim bratcem potuje h krušnim staršem, saj njuna mama ne more več skrbeti zanju. Na poti bratec umre, kar Liesel močno prizadene. Na pokopališču po pokopu bratca  grobarju ukrade knjigo, Priročnik o pravilnem pokopu ljudi, ker jo knjiga privlači, čeravno ne zna brati, pa tudi zato, ker ji bo služila kot spomin na bratca.

Šele počasi se Liesel navadi krušnih staršev, okolja, novih prijateljev. V veliko oporo ji je krušni oče Hans Hubermann, ki jo vsako noč miri, ko Liesel doživlja nočne more zaradi smrti bratca. Poleg tega jo nauči brati, s tem pa v njej zbudi močno željo po branju knjig. Ker ji družina zaradi pomanjkanja denarja ne more kupiti le-teh, se deklica odloči, tako kot je to storila že na pokopališču, da bo knjige ukradla, če si jih bo zaželela brati. Poleg očeta pa na Liesel naredi močan vtis tudi Max, Žid, ki ga družina skriva pred nacisti. Z njim se sproprijatelji, Max ji celo napiše majhno knjigo. Vse pa se spremeni, ko želi Hans pomagati Židu, ki ga nacisti v sprevodu drugih Židov vlečejo skozi mestece. Ker je storil nepopravljivo napako, da je v javnosti ponudil kruh Židu, postane za oblast sumljiv. Posledice Hansovega dejanja pa ne vplivajo samo nanj, ampak močno posežejo tudi v življenje Liesel in Maxa.

Poleg močnega čustvenega naboja, napete zgodbe in množice dobro opisanih različnih likov je odlika romana tudi v mnogoplastnosti sporočil, ki jih prinaša. Roman se ubada s težo in mogočnostjo krivde, ki jo posameznik nosi in vpliva na njegova dejanja. Predstavi nam drugačno Nemčijo, prebivalce, ki niso enostransko podpirali Hitlerja in nacizma, le molčati so morali zaradi lastnega preživetja (kar vsiljuje se primerjava s socialistično Jugoslavijo, kar pa ni čudno, saj vsi totalitarni režimi podobno funkcionirajo), predvsem pa je to zgodba o knjigah in moči besed. O besedah, ki lahko zdravijo, božajo, pomagajo k smehu in prijateljstvu, lahko pa tudi uničujejo in ubijajo. Roman nas spomni na to, kako pomembno je negovati sebe in druge z izbranimi besedami.

Delo je velika svetovna uspešnica, dobitnica mnogih prestižnih knjižnih nagrad, goreči oboževalci knjige pa že zbirajo peticije, da bi se po njej posnel  film. Tudi sam knjigo zelo zelo priporočam, prepričan pa sem tudi, da je roman zaradi prej naštetih razlogov lahko odlično darilo. Je tiste vrste roman, ki se ga z vsakim branjem bere drugače.

Delo so izdale Sanje, 2010.

  • Share/Bookmark

Italo Calvino: Baron na drevesu

Italo Calvino, ki mu literarni teoretiki največkrat prilepijo oznako postmodernist, je leta 1957 kot drugi del trilogije Naši predniki izdal roman Baron na drevesu, ki ga lahko pol stoletja kasneje končno beremo tudi v slovenskem jeziku. Roman  je postavljen v 18. stoletje, v Italijo, v čas razsvetljenstva ter velikih družbenih sprememb, ko se 12-letni baron odloči, ker noče pojesti polžev za kosilo in ga  oče zato okrega, splezati na drevo. To dejanje je najprej označeno kot posledica baronove trmoglavosti in upora proti očetovi reakciji, kasneje pa kot del njegove življenjske filozofije, saj baron Cosimo ne stopi več na tla in preživi vse svojo življenje na drevesih. A vendar ni zaradi tega nič manj v stiku z ljudmi okrog sebe. Kmetom je v pomoč pri poljedeljskih opravilih, dekleta osvaja s svojo drugačnostjo in skrivnostnostjo, poleg tega pa skrbi tudi za svojo izobrazbo, študira vodilne razsvetljenske mislece ter si z njimi dopisuje.

Njegove dogodivščine so popisane tako zanimivo in privlačno, da bralec le stežka odloži knjigo. K privlačnosti prispeva tudi žlahten in bogat jezik, poln asociacij na čas razsvetljenstva. S svojo zgradbeno strukturo spominja na pustolovski roman, baročni pikareskni roman, kar delu prida še dodatno kvalitetno vrednost. Globlji vpogled v Cosimovo življenje nam prikliče sodobnega intelektualca, ki se odtrga družbenim smernicam, “spleza na drevo”  in z distance dejavno posega v družbeno celico. Biti, a obenem tudi ne biti (Kaj ni to srž problema postmodernizma?) mu omogoča, da gnete in preoblikuje svojo naturo ter postane mislec, ki preseže filozofske in družbene okove svojega časa.

Roman je, prav zaradi svoje večplastnosti, ki  pa je ubesedena na lahkoten, privlačen, humoren način, literarni presežek, in ga zato zelo priporočam v branje.

Roman je izdala Študentska založba, 2010.

  • Share/Bookmark