Linden MacIntyre: Škofova desna roka

Založbi Modrijan moram ponovno čestitati za izbor knjig, ki izhajajo v zbirki Bralec. Tokrat me je navdušil roman kanadskega novinarja Lindena MacIntyra Škofova desna roka. Roman presenetil že s samo tematiko, saj obravnava pedofilijo med katoliškimi duhovniki. Glavna oseba romana je duhovnik Duncan, škofova desna roka, ki skrbi za to, da se duhovnike, ki so osumljeni pedofilije, brez vednosti javnosti, premesti v druge, odročne župnije.

Prav tako pa je tudi Duncan premeščen v eno izmed takšnih župnij, ko začnejo kanadski novinarji raziskovati spolne zlorabe med katoliškimi duhovniki. Cerkev se namreč boji, da bi se novinarji dokopali do njega in s tem tudi do informacij, ki jih Cerkev želi skriti pred javnostjo. Duncan v župniji spozna najstnika Dannyja, za katerega je duhovnik vedno bolj prepričan, da je bil spolno zlorabljen. Osumi prejšnega delujočega župnika v vasi, a še preden se dokoplje do kakšnikholi oprijemajočih odgovorov, Danny naredi samomor. Duncana začne vedno bolj dušiti krivda njegove službe, preteklih dejanj, njegove nemoči ob Dannyjevi smrti, zato se zateka v objem pijače. Ko Cerkev izve za njegove težave z alkoholom, ga hitro pošlje na zdravljenje, saj se zave, da mu ni več zaupati, da javnosti ne bo razkril zlorab.

Pisatelj zelo dobro predstavi kompleksnost Duncanovega značaja in njegovega položaja v družbi. Duncan je razpet med lastno krivdo zaradi zlorab v Cerkvi in “umazano” delo, ki ga mora opravljati v njenem imenu ter njegovo lojalnostjo tej instituciji. V pomoč mu ni tudi njegov značaj, saj Duncan ni človek, ki bi takoj, ko je posumil, da je bil njegov sovaščan zlorabljen, aktivno pristopil k zadevi in jo skušal rešiti, ampak predvsem stoji v ozadju, se utaplja v lastnih dvomih, obsesijah, vprašanjih. Kot njegovo nasprotje je predstavljen duhovnik Alfonso, ki ga je Duncan spoznal med službovanjem v Hondurasu, in ki na koncu Duncanu le prinese odgovor, kako ravnati in predvsem, kako se pokesati dejanj, ki jih ne moremo več spremeniti.

Roman tudi oblikovno ni najlažje branje. Zgodba ne poteka linerano, celo odstavki v posameznem poglavju skačejo iz duhovnikove preteklosti v njegovo sedanjost ali pa preskakujejo dogodke v sedanjosti in se kasneje vračajo nazaj, da zapolnijo vrzeli. To je predvsem zato, ker sledimo njegovemu razmišljanju, človekovo razmišljanje  pa ni nikoli ravna črta, ampak je zamotan klopčič razmišljanj o preteklosti, sedanjih dogodkov in samospraševanj, kakšna bo prihodnost. Prav ta analitičen pristop k romanu nam Duncana in njegovo osebno tragedijo še bolj približa in nam ne ponuja črno-bele slike dogodkov, ki so se dogajali (in se verjetno še) pod okriljem Cerkve.

Kot že napisano, roman je izdala založba Modrijan, 2011.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !