Italo Calvino: Baron na drevesu

Italo Calvino, ki mu literarni teoretiki največkrat prilepijo oznako postmodernist, je leta 1957 kot drugi del trilogije Naši predniki izdal roman Baron na drevesu, ki ga lahko pol stoletja kasneje končno beremo tudi v slovenskem jeziku. Roman  je postavljen v 18. stoletje, v Italijo, v čas razsvetljenstva ter velikih družbenih sprememb, ko se 12-letni baron odloči, ker noče pojesti polžev za kosilo in ga  oče zato okrega, splezati na drevo. To dejanje je najprej označeno kot posledica baronove trmoglavosti in upora proti očetovi reakciji, kasneje pa kot del njegove življenjske filozofije, saj baron Cosimo ne stopi več na tla in preživi vse svojo življenje na drevesih. A vendar ni zaradi tega nič manj v stiku z ljudmi okrog sebe. Kmetom je v pomoč pri poljedeljskih opravilih, dekleta osvaja s svojo drugačnostjo in skrivnostnostjo, poleg tega pa skrbi tudi za svojo izobrazbo, študira vodilne razsvetljenske mislece ter si z njimi dopisuje.

Njegove dogodivščine so popisane tako zanimivo in privlačno, da bralec le stežka odloži knjigo. K privlačnosti prispeva tudi žlahten in bogat jezik, poln asociacij na čas razsvetljenstva. S svojo zgradbeno strukturo spominja na pustolovski roman, baročni pikareskni roman, kar delu prida še dodatno kvalitetno vrednost. Globlji vpogled v Cosimovo življenje nam prikliče sodobnega intelektualca, ki se odtrga družbenim smernicam, “spleza na drevo”  in z distance dejavno posega v družbeno celico. Biti, a obenem tudi ne biti (Kaj ni to srž problema postmodernizma?) mu omogoča, da gnete in preoblikuje svojo naturo ter postane mislec, ki preseže filozofske in družbene okove svojega časa.

Roman je, prav zaradi svoje večplastnosti, ki  pa je ubesedena na lahkoten, privlačen, humoren način, literarni presežek, in ga zato zelo priporočam v branje.

Roman je izdala Študentska založba, 2010.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !