Brigitte: Brezdomka v Parizu

Čeprav nisem ljubitelj izpovedne, avtobiografske literature, ki služi predvsem kot terapija avtorju, da se sooči s samim seboj, samo delo pa nima velike umetniške in ustvarjalne vrednosti, me je Brigittin roman Brezdomka v Parizu pozitivno presenetil. Roman resda spada v t.i. izpovedno literaturo, kjer avtorica opisuje svojo dvoletno bivanje na pariških ulicah, a Brigitte zna ohraniti distanco do sebe in ne zapade v solzavo patetiko ter samopomilovanje. Prav zato je opis njenega življenjskega padca na ulico ter počasne in strme hoje nazaj v življenje za bralca tako zelo pretresljiv in se močno vtisne v spomin.

Brigitte svojo zgodbo začne v otroštvu, opisuje svoj odnos do gospodovalne in neljubeče mame, ki je pisateljico zazanamoval za vse življenje, sooblikoval njen značaj in posredno vplival na njen padec na ulico. Avtoričin opis življenja na ulici je zgodba o preživetju močnejšega, sposobnejšega in pametnejšega. Je zgodba o notranji preobrazbi in bojih, depresiji, samozaničevanju, ki se usedejo v brezdomce (tudi v avtorico) in povzročajo, da večina do prezgodnje smrti ostane na cesti. Je tudi zgodba o socialni državi, ki pa svojo titulo izgubi nemudoma, ko ima opraviti z brezdomci.

Roman, ki nas spomni, kako smo lahko ljudje v sebi krhki in nemočni. Zelo priporočam!

Roman je izšel pri založbi Sanje, 2010.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov na temo “Brigitte: Brezdomka v Parizu”

  1. Kristina
    11.10.2010 | 09:17

    Tvoje recenzija me je tako pritegnila, da moram še sama prebrat roman.

  2. Nika
    17.10.2010 | 19:13

    Sem prebrala. Zelo žalostna knjiga,res pretresljiva, prepolna udarcev življenja, odpira pa nov pogled na brezdomce. Všeč mi je bil slog pisanja zato sem jo prebrala v enem dnevu :) . In seveda vsa čast Brigitte, da se je pobrala.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !